bravo bravo in še stokrat bravo!
1. letos sem se prvič postavila na tekaške smučke in takoj so vsi tekači in tekačice postali moji kondicijski idoli! (potihem sem si na vsakem klancu sopihala: "patramajdič, patramajdič, petramajdič" in si s tem dajala ritem)
2. od vseh neuspelih priložnosti, sem ji iz vsega srca želela kolajno
3. ko se je celotna kalvarija začela odvijat, sem skakala po kavču, grizla nohte, ustnice in še kaj, ter jamrala vsakič, ko se je zgrudila v cilju
4. njeno šepanje na stopničke in dol je bilo za zjokat se. od veselja, od krivice, od absurdnega nasprotja z njenima sotekmicama, ki sta skakljali in mahali svetovni publiki
5. in končno jutranja informacija (ja, prva stvar, ki sem jo slišala zjutraj) 4 nalomljena rebra, prebodeno pljučno krilo....
kaj lahko sploh še rečem? petra, ti si nadsuper!
T.
Ni komentarjev:
Objavite komentar